Ena najčistejših in najbolj urejenih držav, a na ulicah skoraj ni smetnjakov

Japonska nacionalna turistična organizacija (JNTO) je letos opravila anketo med turisti, ki so zapuščali državo, in jih povprašala o logističnih izzivih, s katerimi so se srečali med obiskom. Kot so ugotovili, je večino turistov na Japonskem zmotila ena stvar.

Najpogostejši odgovor? Pomanjkanje košev za smeti. Kar 22 odstotkov turistov je težavo z odpadki označilo kot največjo nevšečnost med obiskom Japonske.

Zakaj ni košev za smeti?

Po besedah profesorja japonskih študij na Univerzi v Singapurju Chrisa McMorrana so razlog tudi specifična pravila japonskega bontona.

A ne gre le za bonton – vse več težav povzroča tudi množični turizem.

Primer: turisti z vsega sveta prihajajo v mesto Nara, ki je na Unescovem seznamu in je znano predvsem po srnah in jelenih. Ti od obiskovalcev vzamejo kreker in se jim v zahvalo priklonijo. Več ljudi pomeni tudi več smeti, ki so izjemno nevarne za živali. Leta 2019 je devet živali poginilo po zaužitju plastičnih odpadkov, ki so jih turisti pustili na tleh.

Sicer so mestne oblasti smetnjake že leta 1985 umaknile iz parkov, da jeleni v njih ne bi iskali ostankov hrane, ki jim lahko škodi.

A z vse večjim zanimanjem so se oblasti začele zavedati, da opozorila niso dovolj. Obiskovalci ne spoštujejo lokalne navade – odnesti svoje smeti s seboj. Zato so politiko spremenili in postavili nekaj smetnjakov le na najbolj obiskanih območjih.

Ti koši na sončno energijo so opremljeni z napisom Save the deer (Rešimo jelene).

Na ulicah prepovedano uživanje alkohola

Tudi tokijska četrt Šibuja se že leta spopada z valom turistov in smetmi, ki jih pustijo za seboj. Mestni svet se je odločil za strožje ukrepe – med drugim je med večjimi prazniki prepovedano uživanje alkohola na prostem, delno zaradi hrupa, a tudi zaradi zmanjšanja količine odpadkov.

Tudi na družbenih omrežjih je objavljenih vse več posnetkov o japonskem bontonu za turiste in nasvetih, kje najti smetnjake – najpogosteje so ob prodajnih avtomatih v trgovinah.

"Japonci izjemno cenijo čistočo"

Direktor turistične agencije Walk Japan Paul Christie je dejal, da Japonci izjemno cenijo čistočo in kot družba sodelujejo, da bi to dosegli – zato je država med najbolj urejenimi. Poleg tega skupnosti niso želele dodatnih stroškov s postavljanjem in vsakodnevnim čiščenjem smetnjakov.

Za pomanjkanjem javnih smetnjakov pa se skriva tudi mračnejša zgodovina.

20. marca 1995 so člani verske sekte Aum Šinrikjo izvedli napad s sarinom na več tokijskih podzemnih vlakov.

Gre za hitro hlapljiv tekoči bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem. Ubitih je bilo 21 ljudi, poškodovanih pa vsaj 5.500.

Člani sekte so s seboj prinesli vrečke s sarinom, jih odvrgli na tla in jih preluknjali z dežniki. Med žrtvami so bili tudi delavci podzemne železnice, ki so skušali počistiti razlito snov in pomagati potnikom.

Napad je Japonsko pretresel, ena od posledic pa je bila odstranitev smetnjakov s postaj in vlakov. Danes jih je nekaj na postajah sicer nameščenih, a gre za koše s prozornimi plastičnimi vrečami, da lahko policija zlahka vidi njihovo vsebino.